In ugani katera arija je moja najljubša od vseh?! Bravo-odgovor se skriva v naslovu!

 

Večina arij govori o izgubljeni, nedosegljivi ljubezni, mukah, ki jih trpimo ko ljubimo itd. itd. To bi lahko raztegnila na dolgo in široko, pa ne bom. Upam, da si si ustvaril sliko. Pa ne verjameš? Ha! Če želiš, ti lahko pošljem partiture … So besedila tako pocukrana, da kar ne moreš verjeti, da so lahko tako osladna dokler ne vidiš ta fenomen na svoje oči. Tudi dandanes veliko izvajalcev piše o ljubezni. Ljubezen je bila in bo vedno ostala predmet “razprave” med glasbeniki, literati in med mnogimi drugimi. Je nekaj kar nas povezuje in drži pokonci, brez katere ne moremo “živeti” in ki nas obdaja s svojo toploto. Torej je nekaj kar ne moremo kar tako obiti in ne prejeti vsaj enkrat v življenju. Je največje darilo, ki ga lahko podarimo drugi osebi. Človek bi si mislil, da bi do sedaj ljudem že zmanjkalo besedil, besed in idej o ljubezni-kaj napisati-kakšno pesem. Zaradi svojih lastnosti je ljubezen zatorej v svojem centru ista vsem ljudem a jo vsak nato lahko interpretira na svoj način. Toliko kot je ljudi (vsi smo si različni), toliko je občutij in predstav o ljubezni. Namesto sto ljudi, sto čudi bi lahko rekli: sto ljudi, sto “ljubezni”. Jah, najsi bo besedilo v pesmi še tako osladno (to je še dandanes) so lahko melodije toliko lepše, da nas pritegnejo k poslušanju (ali obratno). Le-ta torej žene skladatelje k tem, da pišejo kar čutijo ko pomislijo na ljubezen. Kakšna se bo zdela ta glasba drugim je čisto odvisno od človeka samega. Nekaterim bo všeč, spet nekaterim ne.

 

Pa dosti o ljubezni! O tem bi lahko napisala še kakšno besedo ali več … Če se ti utrne kakšna misel o ljubezni, jo lahko pripišeš zraven in dopolniš moj odstavek! Vsaka beseda je dobrodošla, da bi bolje razumeli ta fenomen ;)

Torej … Arija kraljice noči. V glasbenem svetu je toliko lepih in čudovitih del, a ta je eden od tistih, ki me najbolj fascinira. Sicer ne govori o ljubezni, a bolj proti njej. Kraljica noči se razburja nad svojo hčerjo Pamino in jo nagovarja naj ubije za svojo mati zlobnega Sarastra (več si lahko prebereš v kakšni razlagi na internetu, v Groove dictionary.com, v raznih učbenikih, v Sivčevi knjigi Operne zgodbe …). Kar me pri tej ariji facinira je, da Mozart v njej zaobjame kraljičino histerijo, razburjenost skozi mnoge kolorature, velike skoke, ki jih mora pevka peti v visokih legah (priti mora do f3), hitrostjo izvajanja le-teh itd. V glavnem, kdor hoče odpeti to arijo, mora biti kondicijsko (pevsko) zelo dobro pripravljen, imeti zelo dobro tehniko in biti odličen pevec (oziroma pevka!!), ki mora znati vlogo med drugim tudi dobro interpretirati. Pa da se prepričaš o tem da ni lahko in kako prefinjeno znajo nekatere pevke to odpeti, si poglej spodnja dva linka:

http://www.youtube.com/watch?v=CqBW_9OjhlA

http://www.youtube.com/watch?v=DvuKxL4LOqc

Ta posnetek me je pa popolnoma očaral, saj ta mali fant poje arijo, ki jo mnoge pevke ne morejo … Vsaka mu čast! Malo je sicer hecen, ker je oblečen v avstrijsko narodno nošo (naj omenim, da bi se morale pri nas tudi več nositi!!) in poje arijo, ki je drugače namenjena kolaturnim sopranistkam!

http://www.youtube.com/watch?v=F9ijwfRTv0o

Pa še za tiste, ki niste vedeli … Dunajske dečke je ustanovil Slovenec Jurij Sladkonja v 16. stol. na Dunaju. Tako da smo lahko ponosni-Slovenci za mnoge stvari sploh ne “vemo” kaj vse smo imeli, ker so nam ogromno odvzeli ali pa se stvari sploh ne omenjajo. Naj omenim, da je Bethoveen podaril naši filharmoniji prepis njegove 6. simfonije, mi pa smo jo prodali naprej. Ali pa, da je Ljubljanska matica zavrnila F. Schuberta, da bi učil pri nas, ker ni imel dovolj izobrazbe-sedaj pa poglej kako znan je! Ok, bom o tem “filozofirala” raje kdaj drugič …

BP!